Opis

Le nekaj, izmed obilice napisanih pesmi, v minulih letih, je zbranih v pesniški zbirki “Pesmi
moje duše, mojih sanj.” Del resničnega življenja, čutenja, hrepenenja. Ženske borke, mame,
podjetnice. Prelit skozi pesniško izražanje. Ko si prepuščen samemu sebi, je edino, kar ti
ostane, da ohranjaš upanje, pogovor s samim seboj. Prepoznavanje svojih misli. Zmožnost,
da v dolgih nočeh, zatisneš oči. Skozi dni, se zaupaš nekomu, pa čeprav je to le papir. Ker
drugega ni. Papir prenese vse. Ne rani. Te ne pušča v osami. In ljubezen do glasbe, je
globoko v duši posameznika. Nikoli ne zamre, ko je ta ljubezen tako močna. In vedno
verjameš, da nekoč dosežeš, kar nekdaj nisi, zaradi težavnosti okoliščin in poti Življenja.
Konec koncev pa imaš vedno samega sebe, katerega ne moreš izgubiti. Ko hočeš, zmoreš.
Po drugačni poti, novega Življenja. Vse ostalo, ostane del spominov. In ti, samemu sebi
podpora. Razlogov pa nešteto, da se boriš, za kar Živiš.